Vsak dom ima dnevni prostor in osrednji del pohištva so prav gotovo sedežne garniture. Razvile so se že v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem in se razvijale do današnjega časa. Ponudbo današnjih sedežnih garnitur si oglejte na http://www.dom24.si/dnevne-sobe/sedezne-garniture.html.
Romanska umetnost se je razvijala v samem začetku drugega tisočletja našega štetja in se je opirala na klasično rimsko umetnost. Sedežne garniture takratnega časa poudarjajo pravokotno obliko, stoli pa so bili statusni simbol z nizkimi nasloni in arkadnimi motivi. Zložljive stolčke, ki so jih uporabljali, danes imenujemo škarjasti stoli in so jih v romaniki uporabljali za potovanja, saj so bili zelo primerni za prevoz. Njihov najpomembnejši del pohištva pa so bile skrinje, ki so bile okovane, obložene s tekstilom in usnjem ali pobarvane.
Gotika je stil, ki se je razvil za romaniko, od let 1250 do 1500 in takrat je prišlo do zamenjave konstrukcij, saj niso več uporabljali masivnih desk ampak okvirno konstrukcijo, ki je vsebovala polnilo. Take sedežne garniture so sicer poznali še stari Egipčani, vendar se je v gotiki ponovno uveljavil in uvedel nekatere novosti, zaradi katerih so dosegli večjo trdnost pohištva. Osnova za sedežne skrinje, pisalne mize, postelje z baldahinom ter vzidane omare so bile okvirne konstrukcije, pohištvo pa je imelo bogate profile in okrasitev, največkrat z motivi iz rastlinskega sveta.
Sedežne garniture iz renesanse se pohvalijo z rezbarijami in intarzijami, v pohištvo so bili vgrajeni čedalje bolj plemeniti materiali in dragocene vrste lesa. Stolom so povečali udobnost z vstavljenimi blazinami iz brokata, atlasa in gobelina ter vtkanimi motivi z nitmi iz plemenitih kovin. Pozno obdobje renesanse postreže z novimi inovacijami sedežne garniture, saj so prevleke pritrdili na ogrodje stola z okrasnimi žeblji, začeli pa so tudi blaziniti naslonjala, kar pred tem ni bilo v navadi.